Šla je počasi,
starka v telesu
ni zmogla več
hitenja.
Roke so iskale oporo
nerodno so drhtele
na zgornji strani telesa
in našla se je roka,
samo stegnila se je
prijela in odložila.
Paniko, strah
pred padcem.
Šla je naprej,
noge je imela razširjene
ker starost oslabi mišice
in gledala je skozi
čokoladne velike očale
odkar ji raste siva mrena.
Povejte mi kaj vidite
reče nekoč ko zasliši
polglasne vzdihe
na sosednji klopi.
Soseda hitro pomaga,
nič, nič samo ostanki časa
si žvižgajo poslednje pesmi.
Hvala vam je odgovorila,
vedela je da se bliža slovo,
da leta prepovedujejo kar sliši.
Vstala je in znova iskala roko...
Me primete prosim
znova naslednjič prosi
in roka znova stegne dlan,
da zapolne mrak,
da se začuti tla koraka.
Težkega kot leta.
Zelo lepa pesem Hope.
Prijeten dan ti želim
Igor
Hvala Ti Igor. Včasih se res počutim tako staro...
Želim ti lep dan tebi in perjasti četici.
hope
Odkod tebi ta pesem polomljenih kril in izdihljajev, tebi ki ti vsaki dan privre prava zakladnica gostobesednosti o življenju vsega kar te obdaja, ljubi ali ostaja nezapaženo pri drugih, a pri tebi postane vir razkošja, ki ga širiš med nas že leta in leta.
LP Tomi
Pozdravljen Tomi,
veš vse skupaj je življenje, mladost, srednja in čas starosti, vse šteje za besedo.
Mnogo smo napisali o mladosti, prav je tudi da mislimo na leta ki prihajajo
za enega prej za drugega malo kasneje a gotovo. Resnično sem ti hvaležna
da v pesmih najdeš tisto sporočilo, za katerega bi rada da postane opažen
in za to sem ti neskončno hvaležna.
Želim ti lep dan, še en med zadnjimi poletnimi.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!