22:29

Nikoli jaz zares ne umrem, nikoli se mi dih ne ustavi,

na oni svet nikdár ne grem, ki vanj se marsikdo odpravi.

Srce mi večno bílo bo, po žilah kri mogočno tekla,

ne bom spoznal nebes lepó in ne trpel vročine pekla …

 

Odšel bom le za kratek čas, ko ura zadnja mi odbije,

mi daljen šepetal bo glas: "Pozabi puhle iluzije,

zdaj čas za nove je stvari, odkrival nova boš obzorja,

podaj na druge se poti, pozabil boš na stara górja …"

 

Nekdo, ki boš za mano bral, boš čutil žalost ali srečo,

a slejkoprej se boš kesal, pokoro delal boš bolečo …

Veš, tudi jaz sem bil kot ti, naiven, mlad in nasmejan,

a ko življenje te utrdi, se spremenil bo tvoj vsakdan …

 

Minil bo svet, kot že nekdáj, a jaz to vem in ni me strah,

verjemi ali ne v raj – pepel v pepel in prah v prah …

Kdo vedel bi, kaj nékdaj bo … S pokončno glavo v daljo grèm,

v grob me níkdar ne nesó, nikoli jaz zares ne umrem!

Maglorfin

Komentiranje je zaprto!

Maglorfin
Napisal/a: Maglorfin

Pesmi

  • 30. 08. 2015 ob 18:25
  • Prebrano 639 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 246.9
  • Število ocen: 8

Zastavica