Bili so časi
ko ni bilo luči
jutra
dnevi
črni kot oglje
noč
kot najstrašnejša prikazen
ki ni hotela oditi
in stal sem pred globino
bodril korak naj stopi naprej
in ni
ne levo
ne desno
ne naprej
ne nazaj
nikamor
obstal je tam
vkopan
v nič
a glej
minilo je
jutra zabuhlih oči
dnevi
teme
prepojeni s cenenim vinom
izjokal sem te.
Hvala ti Igor, lepo si napisal.
Sem takoj za to.
hope
Helou Hope,
hvala ti in ja, jaz sem tudi za to.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!