sem

zarisane oblike  dotikov izginjajo,

kraljestvo uma je soba  brez oken

in rožmarin je maska vesolja:

 

ne veš kdo si,

ko iščeš preteklost.

ne veš kdo si,

ko vrtiš se v krogu.

ne veš kdo si,

dokler ne iztisneš še zadnjo kapljo  ,

pogledaš skozi vrata,

in izgubiš rimo.

 

Danijel V.

Komentiranje je zaprto!

Danijel V.
Napisal/a: Danijel V.

Pesmi

  • 27. 08. 2015 ob 23:40
  • Prebrano 680 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 222.1

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!