Babica

za tabo nosim

jekleno palico

ko se boš spomnila

da ne zmoreš

več hoditi

ti jo bom dala

pod pazduho

v prijem roke

in šli bova naprej.

Babica

za teboj nosim

vrečko,

v njo polagam hrano,

da mi boš imela

kaj za skuhati

da ne bova lačni.

Babica

zdaj ti je vseeno

četudi vpričo tebe kadim,

včasih te je to motilo,

danes ni niti zamaha z roko.

Postajava si blizu,

vse bolj te razumem,

tudi ko hočeš tišino

nimam več besed,

gledam kakor ti,

skozi temo

vidim tunel svetlobe.

Babica,

umirava.

Preden se uležem

te pokrijem

preko glave

in mene bo pokril

moj vnuk.

K angelu greva

naproti.

IŽ-lev