skozi čas
Nad mano se plazi čas,
pohlepno mi sega v lase,
vztrajno upogiba ramena
in črta gube v obraz.
Nekje se mi je zalomilo življenje.
Sama sem z vetrom,
ki mi neutrujeno piha v hrbet,
ter išče izgubljeno senco.
Zunaj na ulici pišem svojo povest.
Kakor plaha zver iščem zavetje.
Morda pa sem le našla kraj.
Dom za starce ponuja mi dom.
Tako mirno in tiho je tukaj.
Miza je polna
a moja hrepenenja
ostajajo lačna.
pesem potrebuje piljenje prosim vas za pomoč
najlepša hvala
Mateja
Pozdravljena
Misel v pesmi me nagovarja, kot nekaj kar mi je zelo blizu. Tudi sama sem se sprehodila skozi njo. Tako in drugače.
Sašo je dodal svoje videnje, ki je čisto njegovo :) všečno in poskakujoče :)
Upam, da se oglasi še kdo in ti svetuje kako lahko prideš v pesmi .....sebi najbližje.
Lp in objem
Irena
le za zaključek bi podala opombo
miza je polna
a moja hrepenenja ostajajo lačna
lp li
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 19. 08. 2015 ob 05:59
- Prebrano 794 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 237.27