Hladen veter mi boza obraz,
sama nad sabo obupujem,
si pravi ti ali on se sprasujem,
kaj mi pravi notranji glas?

Gledam karte razprte pred menoj,
trgam cvetove, sestevam stevilke,
pricakujem resitev v soju zvezdne svetilke,
kateri ljubezni je namenjen moj obstoj?

Igram se s svojimi spomini,
custva zatiram, da ne bolijo,
solze same po licu polzijo,
bo kdo naredil konec kdaj tej bolecini?

So crni oblaki nebo prekrili,
za njimi sonce sveti, v vsej velicini,
ljubezen se obstaja, ceprav v oddaljeni dolini,
bodo lahko nesreco v sreco mi obrnili?

Soraia