Danes ne molim k tebi
panteon neba
ki si požgal oblake.
Zmanjkuje mi šepeta
in prsti se krčijo drugače.
Nebesa se pohlevno križajo
v svetlobne packe.
Ponočnjaki so se mi zalezli v podočnjake.
Že zgodaj z roso
v brezdanji stiski
mi začne umirati nedelja.
Oprostim se
ne da bi se obrnila nate.
Na svetišču
bom v neki drugi
predpotopni noči
v ravni vrsti
odložila grehe.
Danes se darujem
duši brez pristana
ostankom iz pepela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!