Veš,
Veš,
Veš, tudi ponoči morje
mirno spi.
Umiri jadra,
krila potegne v ravnino.
Sprosti dih na raven zraka.
Veš, včasih tudi morje proti jutru še spi,
na ramenih gladine objema neskončne poti.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 30. 01. 2009 ob 09:55
- Prebrano 2087 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 879
