Joj, Helena! Če(?) bom jaz dosegel s svojimi verzi višino tvojih današnjih čez nekaj desetletji, kako visoko bodo potem že tvoji verzi, ko boš ti dosegla moja zdajšnja leta?!

:)

Lp, Jošt Š.

Joj, Jošt!

Ne verjamem ravno v leta pa tudi v višino ne najbolj ... ;) A veš, če so nebesa res končna in vesolje nima začetka (nekdo mi je skrajno resno zatrdil, da pa konec ima) - potem tudi z merjenji ne pridemo daleč. :)

Lepo bodi in mogoče se vidimo na pikniku :)

Lep primer pesmi, v katero se zaleze premišljevanje o neskončnosti, v katero se vriva koncept konca - nelogično - ali pa prav zato izzivalno za pesniški odsev? Zvezdne oblike, ki se postavljajo v različne konstelacije (čeprav so v izseku trenutka videti statične), potiskajo v sekvenčno zajemanje in razumevanje, tudi če se zavedamo trajanja, ki vse to spreminja. Koliko večnosti smo sploh sposobni zaznati s svojo končnostjo?

Čestitke,

Ana

O, super, navijam, da se srečamo na pikniku!

Ana, hvala ... in se bom potrudila priti ;)