Pozdravljen Duško,

spomnil si me, da so valovi visoko, da dobiš morsko peno ali pa butajoči.

Iz prsta, ta je dobra. Rebre že ne boš dal....se hecam.

Sploh pa kje v dokazih piše, morda je bila prej mama in potem otrok,

če ima domišljijo.....Lepo si napisal.

Lp, hope

Možda je prvo bio pjesnik(inja) :)

Hvala hope, volim tvoje stihove, emociju i razmišljanja, kao morska pjesna su (najfinija).

lp s mora,

Duško

Razmišljam (kao žena)  kako bih volela da sam stvorena od morske pene...

Lp Milena

Čarobno je biti žena u tvojim stihovima... 

lp

Ljubi

Poslije reakcije dviju vrsnih pjesnikinja sklonio sam se u kutak i tiho kažem: Briljantno, Duško!

Lp,

Mirko  ( s kontinenta )

Simpatična pesem, ki ji rebro sodi za iztočnico (in tako tudi stvarjenje) ter se poigrava s tem, kaj bi bilo, če bi se bog (ali naključje) ženske lotilo drugače, bolj znanstveno ali bolj pesniško - konec koncev se v blagi ironiji skriva tudi misel na to, kdo je navdihnil ali celo ustvaril stvaritelja ... čestitke,

Ana

Čestitke, Duško; upam, da boš držal besedo: "Nastavak slijedi";

lp, koni

Hvala Ana, hvala svim dragim prijateljima na lijepim riječima, od srca !

lp, Duško

Dragi Duško, zelo lepo vidiš žensko, a na žalost je resnica marsikdaj drugačna, naše penaste sanje  otrdijo in naša vera je marsikdaj ubita zaradi sanj samih, otroški pogledi pa so marsikdaj premalo, četudi so čudež kot prava ljubezen do ženske.

Upala sem si izhajati iz tvoje pesmi v malo drugačno resnico. Seveda nisem mojster kot ti, a potipala sem, upam, da ne zameriš, ker je bila tvoja pesem navdih zame

Lp in prijazen objem

Irena