kako sveže, kljub prazni plastenki :) ali pa ravno zaradi nje

Lepo :)

Lp

Irena

Lea, čudovit, odličen haiku, samo ena opazka ob prvem branju - "zalito cvetje" - tu se mi je vpletel še dodaten prizvok v smislu zalitosti (kot "lepo zalit človek." :)

Mogoče bi to rešila kako drugače, z dogajanjem in klasičnim haikujevskim pomišljajem, 

zalivanje cvetja -

žvižg ...

Lahko pa tudi pustiš, kot je, premisli,

lp

Franci

Irena, hvala.

Vesela sem luštnega komentarja, tudi ta osveži :)

Lp, Lea

Franci, tudi tebi hvala za komentar. :)

Seveda lahko spremenim. Popravila sem v "zalivanje rož", ker tako ohranim 5 zlogov v prvem verzu.

Kako se ti zdi?

Šlo bi tudi "čas zalivanja", a mi ni najbolj všeč, ker veliko manj pove.

Vedno sem vesela komentarjev, drugega pogleda, namiga, kritike, ...

torej hvala in prosim za še.

Lp, Lea

Lea, 3 bolj za hec ; )

pogoltno cvetje -

žvižg jutranjega vetra

v prazni plastenki

roža med cvetjem -

žvižg jutranjega vetra

v prazni plastenki

v prazni plastenki

žvižg jutranjega vetra

 - sama v rožicah (jaz pa v rožicah)

lp, marko

Marko, zelo sem te vesela ;)

In v sekundi sem (po tvoji zaslugi) dobila idejo :)

Vsekakor dobri haikuji, posebno zadnji me je nasmejal in spomnil na dni, ko smo se na tem forumu hecali in nam je bilo lepo.

Hvala!

Lp, Lea 

Franci, po Markovi zaslugi sem dobila novo idejo, mislim, da je celo dobra.

odžejani cvet -
žvižg jutranjega vetra
v prazni plastenki

Kako se ti zdi ta varianta?

Hvala!

Lp, Lea

p. s.: Še vprašanje o pomišljajih, nekateri haikuisti jih uporabljajo drugi ne. Sama jih do zdaj nisem, sem pa včasih postavila ločila. Kako je s tem?

"Odžejani" cvet - Lea, antropomorfizem (prenašanje človeških lastnosti na stvari, bitja pojave itd.) je literarni prijem, ki bi tvojemu haikuju mogoče odvzel neposrednost. Sliši se pa lepo. 

Pomišljaje in druga ločila pa seveda uporabljaš po občutku. Zame je pomišljaj kot nek izdih, premislek, ki pesmi doda zračnost. 

lp

Franci

Pesniška oblika haikuja je kljub svoji navidezni enostavnosti in priljubljenosti še vedno tista pesemska forma, ki jo je najtežje izmojstriti. Zato, ker je opazovanje sveta verjetno bolj pomembno od pisanja samega, ker zahteva asketski besednjak in z literarnimi prijemi čim manj obtežen izraz. Haiku821 prepriča z nazorno podobo, ki jo poznamo in smo jo tudi sami izkusili; ponazorjen drobec sveta nam (na paradoksen način) spregovori o celoti sveta. 
Minljiv, hipen trenutek: žvižg neoprijemljivega, neobstojnega vetra v praznini (plastenke) je skoraj antološka podoba, kot vzeta iz budistične sutre, nazorna ponazoritev minljivega in neobstojnega sveta, katerega lepota je mogoče prav – v najmanjših, ves čas izginjajočih trenutkih.

lp

Franci

Franci, hvala za odgovore, za črtici in komentar pod njima.

Upam, da bom poslej uporabljala tudi pomišljaj, predvsem pa da bom to pravilno počela. V bistvu je to tisto kar sem si, kot slaba bralka, označevala s piko. Res mi ni do tega, da bi podkrepljena z dobro mero treme, svoj haiku zdrdrala od začetka do konca. Poslušalci pa ne bi ničesar razumeli. :)

Lp, Lea

Lea, ne obremenjuj se s pravili. Še enkrat - lep haiku,

lp

Franci

Še tu hvala, Franci.

Lp, Lea