PRIHODNOST

Malo ljudi opazi zakaj jim nekaj primanjkuje

če bi opazili, bi bolj pazljivo

manjkajoče iskali po občutku

ter tudi prizadevno razmišljali

o svojih pomanjkljivostih

bi prišli do naslutenih idej.

Kdor se v tej smeri raziskuje

in ni len do samega sebe,

bo našel in dojel odgovore,

ki preprosto ležijo na nas pripeti

kot listje na drevesu.

Človek je kot vesoljno telo,

s kratkimi razdobji živeč v telesu,

kakor zemlja se on po svoje duhovno razrašča

in spremembe so vsakokrat več kot očitne,

že v segmentu od rojstva do starosti.

Kakor zemljo ogenj, voda in potresi,

me preplavljajo razno razni stresi,

ki oblikujejo mojo duševnost

in pripravljajo zopet na novo rojstvo.

Tako kot se rastlina rojeva iz zemlje,

se tudi človek oplojuje

in počasi, a vendarle čisti samega sebe,

ter duhovne pomanjkljivosti zapusti

v morju razkroja preteklosti.

To so človeške odvržene ovojnice

v vidu epidemij in vojn,

ki so nekultivirana oblika začasnosti.

Iz vseh narodov, se bo evolucijsko izcimil,

čez določen čas, človek miru in ljubezni

takrat bodo do sedaj vesoljne oddaljenosti

v nas samih postale, ena sama živa celota

imenovana božji organizem

ali drugače povedano, vsevedno znanje

bo del vsakega božjega bitja.

tomi