DROBLJENJE
Daleč,
predaleč poslušam tisto,
kar v meni izginja -
kisanje čričeče
krivulje zvrhane sklede
kislega mleka.
Močno zaudarja tok dogodkov,
čeprav poznam snov
izginotja kot izgovorjeno
plast iz pozlačene zlatnine.
Daleč,
predaleč pišem
do novo propadlih besed,
ki jih enačim z izgovarjavo.
Glasno slišim drobljenje
pod stopali,
prod postavljam
drug na drugega
kot bučeči zrak žrtvovanja.
Razlagam o drevesih,
o sopečih mestih,
o zavitih dražljajih
kormoranov, ki se
vračajo v življenje kot
v pesek iz praznine.
Blizu
izginjajo črke v nekaj -
nekam
v nenaseljenost
povezanosti
s tabo.
Poslano:
06. 08. 2015 ob 14:02
Spremenjeno:
06. 08. 2015 ob 15:07
v nenaseljenost povezanosti s tabo !
zaustavilo me je
rada se spotikam ob drugačnost
sploh tako, ki mi je všeč :)
Lp
Pi
Lepo je končno prebrati kaj tvojega ;)
Pozdrav iz Ljubljane.
T.
Končno spet malo poezije. ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Patrik Holz
- 06. 08. 2015 ob 12:35
- Prebrano 888 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 302.5
- Število ocen: 11