Odlična pesma, Branka!

Ima jedan mali "tipfeler" - beZkućnika - treba beSkućnika, jednačenje suglasnika po zvučnosti...

Lp, Milen

zelo lepe slike

in zadnja za finale :)

Lp

Irena

LP,P.

Ja, sijajna pesem, Branka, samo dve stvari: "Ulične slike ... su svjedoci trenutaka,", to mi je nekoliko nejasno, slike kot priče trenutka? Pa mogoče ta začetek preveč grobo uokviri (razlaga) pesem.

In še: "a ona ne zna kuda idu" zmoti enakomeren, hiter ritem nizanja uličnih podob, kaj misliš?

lp

Franci

Hvala vsem za komentarje in branje.

Milen, hvala na opozorilo, popravila bom.

Irena, vesela sem tvoje pohvale, hvala in lepo poletje še naprej.

Petja, res sem vesela..pozdrav.

Franci hvala za branje in analizo...začetek je mogoče res malce trivialen, vendar nisem vedela kako začeti z naštevanjem slik. ( mogoče imaš kako idejo)?

Ulične slike su svjedoci trenutka..... Slike so fotografije in ko ujamemo v fokus nek prizor- ujamemo trenutek, ki postane priča takratnega utripa nekega dogajanja.

A ona ne zna kuda idu....tudi mene je zmotil ta del, in moram priznati, da sem pesem prehitro objavila, Bom popravila.

Še enkrat hvala, za pozorno branje in komentar.

Lp, Branka

Branka, moji na hitro porojeni predlogi za začetek pesmi, pred tem kalejdoskopom uličnih slik – mogoče pesem uvedeš s krajem (in časom) dogajanja (mesto, popoldne ... ), ali s kakšnim bolj pripovednim uvodom daš pesmi bolj osebno noto (hodim mimo trga, zavijem tja in tja ... ... itd.) Ampak to so samo predlogi. Ta prehod iz naslova takoj v pesem je mogoče preoster.

lp

Franci

Franci odločila sem se za pripovedni uvod, in sedaj je tako:

Ispod bogate krošnje stare lipe

u ugodnom hladu, skrila se mala

kafanica - Čemu žurba.

Opijena posebnim mirisom cvjetova i kafe,

zaboravih na vezice za stare cipele i

počeh hvatatu svjedoke trenutaka,

koji čuvaju nečija djetinjstva,

igre staklenim klikerima, 

zagrljaja i nespretnih poljubaca,

čipkastih suknjica na biciklima,

djevojčice koja plače s rukom u ustima,

klouvna sa suzama različitih ukusa,

beskućnika s nevjericom u pogledima,

gospodina sa šeširom koji gura kolica

svoje dementne žene,

psa u sjenci spomenika pjesnika,

kojem golubovi iz otvorene knjige kljuvaju pjesme,

sjene što maše rukama tražeći vlasnika,

izlizanih uglova iza kojih vire nečije sudbine

i

jutranjeg čistača, koji ćuteći ispira.

Upam, da je kaj bošljša. Hvala ti še enkrat.

lp , Branka

Branka, tole je očiten primer pretiranega uredniškega vtikanja v avtorsko delo, za kar se ti iskreno oproščam, sem še urednik "v pripravništvu". Z uvodom - začetkom pesmi sem mislil le na par besed, ampak to je bil le predlog, za katerega ni nujno, da bi deloval. Prej je bila po mojem mnenju pesem boljša, ker se zdaj povsem izgubi ritem in ulične slike ne pridejo do izraza. Pusti pesem, kot je bila, brez "a ona ne zna kuda idu". 

lp

Franci 

Franci, glede na tvoje natančno branje, analize pesmi in komentarje , bi rekla, da si kar že izven pripravništva. Jaz, pa rada vidim, da mi nekdo ki se spozna , da namig ali sugestijo, kako pesem izboljšati. Ni sicer nujno, da se vedno strinjam, vedno pa premislim. Ravno v tej pesmi ni šlo najbolje in nekako nisem vedela kako spremeniti začetek, saj se mi je zdel ok, Potem pa dvom in želja ustreči uredniku ( i po tihem, mogoče bo podčrtanka).

Hvala še enkrat za vse, in veliko uredniškega užitka še naprej.

lp, branka