Poletje se nadaljuje
tebe pa ni
sonce se afna na nebu
sanje mi kažejo sredinec
ti pa zamujaš
še ptiči se mi smejijo
ko lepo poparčkani
skačejo drug po drugem
jaz pa pokam po šivih
in skačem iz kože
ni več zabavno
igrati se sam s seboj
in zamujaš draga
zamujaš
kot nekoč jugoslovanske železnice
meni pa iz podplatov
rastejo korenine
si naju pomešala z mačkami
one imajo devet življenj
vsaj tako trdi stroka
taista ki trdi
da kdor čaka dočaka
zato še enkrat ponavljam
nisva mačka
tudi precej manj kosmata sva od njih
torej pozabiva mačke
resnično
a se ti prav nič ne smilim
ko se ves zategnjen
prebujam v jutra
tebe pa ni.
Poslano:
04. 08. 2015 ob 14:15
Spremenjeno:
04. 08. 2015 ob 14:28
razočarano, skoraj že brezupno, pa vendar še z drobcem upanja, ki je prav hudomušno obarvan, na koncu pa še rahel pihec na sočutnost nagovorjene, da ne rečem rahlo izsiljevanje, če že drugače ne gre :)
meni je pesem prav polepšala dan, čeprav je v njej tvoja bol in se čutim kar malo kriva, da si pri vsem privoščim užitek
Prisrčen pozdrav, in od moje malenkosti : odlično :), tako čisto po tvoje
Pi
Helou Irena,
joj nikar se ne počuti tako kot si napisala, me res veseli, da ti je všeč in malce humora pač ne škodi, čeprav je stvar malce takšna in takšna.
Hvala ti in bodi lepo
Lp, Igor
Igor, kar pospeši korak; ljubezen ima čudovita pota;
lep dan ti želim,
koni
Hvala ti in enako želim Koni.
Lp, Igor
Dragi Igor,
dober večer, zelo mi je odkrita tvoja pesem.
Lepa s strani življenja. Pa tudi žalostna...
Želim ti lep večer,
hope
Hvala ti Hope.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!