Ne jaz
Ne, to nisem jaz.
Jaz se sprehajam po bajkovitih gričih,
zeleno vodim na povodcu
in vriskam žlebovom med zobmi polmraka.
Z desno roko zibam besedo,
ki me hrani in oblači,
z levico se opiram na čevlje,
darilo tvoje krvi,
in namesto klobuka
se na moji glavi bohoti
sveže nabrana pesem.
Zato
to nikakor ne morem biti jaz.
V časopis zavita lobanja,
ki je zadnjič zavpila,
ko so jo, otrplo in brezbarvno,
vrgli v koš za obešence.
Nemočnica brez iluzij,
povratnica dinozavrov,
kislina na ključu do jutra,
neslana juha polnočne svatbe.
Ne jaz.
Ker v dolini visokoraslih brez,
sredi uglašenih konj
in poskočnih trav,
mirno sedi deklica
in mi piše pismo.
Pesem se me je dotaknila. Zanikanje, ki pove več od definiranja. V drugem delu (lobanja obešencev ...) je zaznati podvojeno zanikanje in to malce zmede: morda le nerodno zastavljen uvodni verz te kitice? Še razmišljam. Kaj pa ti meniš?
Lp, Ana
Poslano:
02. 08. 2015 ob 21:59
Spremenjeno:
02. 08. 2015 ob 22:15
Pesem začne s krikom "Ne, to nisem jaz". Nato v prvi kitici opisujem, kakšna sem, in zato na začetku druge zapišem "zato (ker sem svobodna na gričih), to (kar pišem v nadaljevanju druge kitice) nikakor ne morem biti jaz".
Ta pesem je del ciklusa Vojna in mir, vsaka pesem je slika zase. Poleg dogodkov iz realnosti so tu tudi prividi, sanje, razmišljanja in ja, tudi zanikanja.
Ana, hvala za branje in komentar.
Lp,
Vesna.
Morda tako:
Zato (brez vejice)
to nikakor ne morem biti jaz:
v časopis zavita lobanja,
ki je zadnjič zavpila,
...
Kaj meniš? Lp, Ana
Sem spremenila, črtala ne tudi pred nemočnica.
Hvala in lp,
Vesna.
Kontrast med občutjem sebe in vsem, iz česar smo zgrajeni, med individualnim in skupnim, med zdajšnjim in preteklim, tema in smrt ne moreta vstopiti v dušo, dokler tam sedi notranji otrok, ki izžareva svetlobo ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 29. 07. 2015 ob 17:20
- Prebrano 905 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 698.99
- Število ocen: 23