Slike na koncu
so tako prekleto resnične.

Pijem iste črke in besede,
kot jih piše vsaka uboga para,
ki ne ve ničesar o življenju.
Ni tragika dogajanja tista,
ki mi izvabi solze.
Niti pisanje o tem,
da so tekle tudi tebi.
Nikoli zaradi bolečine,
nezmožnosti dihanja,
pogrešanja domačih,
le zaradi prijatelja,
ki ga je pogoltnila belina.
Nekoga, ki je s tabo prehodil
del nevarne poti.
Ki se te je dotaknil
s svojo neizprosno,
človeško preproščino.

Skupaj s tabo se učim.
O tem, kaj je strast,
se mi samo dozdeva.
Sediva tukaj in zdaj,
iz oči v oči.
Knjiga izgine.

Siva barva ovitka
je tako zelo krivična!

modricvet