Ob večerih ne pišem
o ženski in moškem z imenom kako lep par
ki ju ljudje srečujejo
ko okušata omake
pijeta vodo iz istega kozarca
po grenkem kapučinu
govorita samo eden z drugim
da ne povesta preveč
si oblačita krilo in srajco enake barve
utečenosti za dva
Ob večerih pišem
o ženski in moškem ki se ljubita med praprotjo
poznata krivine si teles
in materina znamenja
obljubljata si čas
govorita o njem kot bi ga imela
vsega ujetega med ustnicami
z masko dihata že skoraj potopljena
da se ohranita za jutri
in ni fotografij ki bi jih pomolila pod nos
tistim ki ne verjamejo da sta,
čeprav vsak večer znova
ne hodita šteti zvezd

TadejaL