Vreteno časa me preganja,
počasi konec mi naznanja.
Spomini bodo mi zbledeli,
v objemu misli me boleli.


Vsi, ki ste me izdali,
čustva, dušo poteptali,
me v obupa svet pregnali.
Tudi vi boste nekoč
bridkost solza spoznali.


Vreteno časa bom vrtela.
Z dušo prazno, srcem bolnim,
vas tisočkrat preklela.
Počasi celila si rane,
beda vas,me takrat več ne gane.


Ko pride pravi čas,
bo tudi vas
objela pest pravice.
Takrat bom jaz
smejala se vam v lice.

Silva