
Snopi nekdaj plesoče pšenice
mrtvo ležijo.
Čez razdalje
se širi vonj po predaji
in skozi razbeljen zrak
le še nerazločno migetajo
obrisi pregoretih podob.
Izžeti utripi klonejo
pod udarci poletja.
A nekje vmes,
v zelenem steblu
pokončne koruze,
drhti zanos.
Neslišno in skrito
pod zlatimi laski
zoriva dva
v najmehkejšo
poletno zgodbo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!