Dan dušâ

 

 

Došapnuo sam plamenu svijeće
upaljenom nad Zadnjim Poglavljem.
(Prvo je počelo kad je
u tvojoj sigurnoj ruci moja
grabila izgovarajući
prve korake.


Daleko su bile plave i bijele gore
i prve sive, otvorene knjige.).


Dan dušni
Velikog Zrnevlja.
Plahost geometrije u meni
i stamen mir mramorni,
rane sui generis
u vršcima prstiju
razgranatim od iskona.


U okoštalu ruku spuštam pogled plamena,
materiju svijeće
da spoznaš raskrižja
i u mome krotko zamrlom danu
bez pozdrava
i u tvojem obličju
bezoblične vječnosti nad kojom
se ledim
glasno šuteći.

 

mirkopopovic

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 07. 2015 ob 08:49

Čuteča, globoka pesem, v kateri je prehajanje duš brezčasno, spomini pa so lastnost živečega ... všeč mi je prispodoba sveče in voska in na kakšen način sta vkomponirani v pesem, čestitke,

Ana

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
21. 07. 2015 ob 09:51

Zahvaljujem se od srca i radostan sam zbog dojma.

Lijepi pozdrav, Ana:)

Zastavica

Lea199

Poslano:
23. 07. 2015 ob 16:06

Moje čestitke, Mirko!

Pesem mi je zelo všeč.

Lp, Lea

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
23. 07. 2015 ob 19:17

Hvala, draga Lea!

Lijep pozdrav ostravljam:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 20. 07. 2015 ob 08:52
  • Prebrano 758 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 559.5
  • Število ocen: 15

Zastavica