Dan dušâ
Došapnuo sam plamenu svijeće
upaljenom nad Zadnjim Poglavljem.
(Prvo je počelo kad je
u tvojoj sigurnoj ruci moja
grabila izgovarajući
prve korake.
Daleko su bile plave i bijele gore
i prve sive, otvorene knjige.).
Dan dušni
Velikog Zrnevlja.
Plahost geometrije u meni
i stamen mir mramorni,
rane sui generis
u vršcima prstiju
razgranatim od iskona.
U okoštalu ruku spuštam pogled plamena,
materiju svijeće
da spoznaš raskrižja
i u mome krotko zamrlom danu
bez pozdrava
i u tvojem obličju
bezoblične vječnosti nad kojom
se ledim
glasno šuteći.
Čuteča, globoka pesem, v kateri je prehajanje duš brezčasno, spomini pa so lastnost živečega ... všeč mi je prispodoba sveče in voska in na kakšen način sta vkomponirani v pesem, čestitke,
Ana
Zahvaljujem se od srca i radostan sam zbog dojma.
Lijepi pozdrav, Ana:)
Moje čestitke, Mirko!
Pesem mi je zelo všeč.
Lp, Lea
Hvala, draga Lea!
Lijep pozdrav ostravljam:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 20. 07. 2015 ob 08:52
- Prebrano 767 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 559.5
- Število ocen: 15