skozi negibnost brodi čas
ki pregreto udarja v rahlost
prepečenih in hrustljavih dni
prilepljenih na znoj in sence
pod večer jih čričkov pev
polni s prastarim klicem
izpod svežine ki kapne v mrak
in odpihne izparevanje čakanja
želja zapleše svoj obredni ples
z licem poiščem tvojo dlan
da zasijem v mehko noč
kot požar presuhega borovja
in obležim kakor napita zemlja
pomirjena in pogašena
privezana v jutranji spokoj
Poslano:
19. 07. 2015 ob 14:53
Spremenjeno:
19. 07. 2015 ob 20:24
Hvala, Petja
S ponovitijo ''spokoja'' sem želela nekako zaokrožiti dan, a bolj ko berem, bolj všeč mi postaja tvoj namig.
Prva vrstica pesmi ...Privežem se ob spokoj...
Lp in naj poletje diha :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!