Glas praznine ovit v svilo
tuli v luno
išče nadišavljen cvet
ki se pravkar odpira.
Od preteklega časa
mu že pošteno pokajo šivi.
Zamišljeno tuhta in premleva
da morda bi šlo tudi s sivo pego
in z razcveteno rožo.
Kajti zaznal je smisel razcveta
in glas ni bil več prazen
in tulil ni več v luno.
Z glasom harmonike je nadišavil cvet
in z venčkom narodnih podaril
si veter v sivih laseh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!