Ne nosim več s sabo beležk in pisal.
Ni več potrebe po tem, da bi lovil misli
in jih zapiral v kletko zveščičev.
Koder stresaš zrnje, se ptice pojavijo same.
In še tako edinstvena bo ostala v neskončju.
Kateri je moč odleteti iz vesoljne voliere!?
Torej, mi je vsaka usojena, da se še srečava,
se spoprijateljiva in zaznamujeva
kakšen list papirja s svojimi drekci.
Kot tega
ravnokar.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!