Misli tavajo mi tja,
tja kjer sreča se konča.
Neštetokrat sem se že vprašala,
čemu srečo mojo sem ti dala.
Rana sveža ni,
a vendar me boli.
Spomini nate so ostali,
tebe za vladarja so izbrali.
Kličem, prosim samo sebe,
da odrešim se od tebe.
Žal mi je za vse,
da spoznala sploh sem te.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TdjPvs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!