vedrim pod milim nebom
znotraj ujmni oblaki
in strele sežigajo v nič
razsuta zdrava zrna
se stiša grom votlih besed
če te objamem
a še ne morem
še ne morem
brez rok
okleščenih z neurjem
z obtolčeno sredico
kjer si odlomljen
v svoje telo
če stopiš ven
potrkaš s pravim prstom
ki ne kaže le nazaj
pobereva omlateno
s slino zalepiva popkovino
da se hraniva drug z drugim
in se pijeva z nasmehi
vse ostalo je le smrt
dokler vedrimo
pod tem milim dragim nebom
Preživetje, ki je možno samo v dvoje, ne glede na neurja in milino neba, čestitke,
Ana
o, lepo presenečenje :)
hvala in še lepši pozdrav
Irena
Meni pa ni presenečenje... Čestitam! :-)
Lp, Sašo
Hvala Sašo, zelo si prijazen :)
Lp in naj bo ravno prav vroče
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!