Boža te nežno
popolnoma se mu predaš,
kot struna razgretemu kitaristu.
Dotika se te po stegnih,
ki jih šele čisto zgoraj varujejo
zares kratke, kratke hlače.
Vedno bolj se mu razgaljaš
ugodje se počasi, a zanesljivo preliva v vročico,
ki jo kreira dotik za dotikom.
Ostaneš brez kratkih hlač,
ko se ti poredno približuje od zadaj.
Nežno zavzdihneš
in ko ti premoči hlačke
je to dobesedno kaplja čez rob.
Dovolj imaš, umikaš se v senco,
stran od dotikov sončnih žarkov
močnega poletnega sonca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: espantajo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!