Veš, pogresam tvoje dotike

na moji goli koži.

Pogrešam tvoje poljube,

kako se jih pozabi mi razloži?!

Pogresam občutek zvezdnatega neba

in tvoj nasmeh, mi se vedno spati ne da.

Vsak dan, ki mine brez tebe,

je dan, ko ne poznam vec sebe.

Res je, da s teboj sem zivela med oblaki,

dokazal si mi, da niste vsi enaki.

Ne, vsi ne govorijo sladkih besed,

ne trudijo se okoli vseh zensk vse povprek.

Ko bila sva skupaj, sem med rjuhami bila kraljica,

kot da je vse vedno prvic, da sem devica.

Sem se zaljubila v tvojo inteligenco,

a na koncu ostala sama s svojo senco.

Ne dovolim ti vec, da me omrezis,

sedaj z drugimi lahko nemoteno gresis.

Za tebe nisem bila izbrana, tako bom

kot kraljica doma cakala kralja in ne sultana!

Soraia