Čačkasta pesem
napisana s koščkom rdeče opeke,
nenačrtno, intuitivno ravno takrat, ko
si mi ponujal čaj iz svežih bezgovih cvetov.
Zrla sem v cvetočo bučo.
Koliko življenja
v senci razkošnega zelenila,
koliko malih domov in
koliko velikih svetov !
Takrat me prime,
da ti napišem zaresno pesem,
mogoče sonet.
Jaz prej in jaz potem.
Ozrem se na svoje čačke,
pristne,
tako značilne in neponovljive,
in vem kje sem.
Potem te povabim v moj mali svet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 08. 07. 2015 ob 09:04
- Prebrano 576 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 291.89
- Število ocen: 11
