Ujet si

v civilizaciji,

zakoni

te omejujejo,

ti dajo nekaj prednosti

a takoj zatem

te znova ulovijo.

Položnice, služba,

tankanje goriva,

pakiranje do morja,

vse po pričakovanjih,

vse po nekih pravilih

in vsem se zdi

samoumevno.

Tvoj trud,

tvoje skrito mučenje

čez nekaj ur več ne zmore,

prideš domov,

se zlekneš na kavč

in utrujeno zreš

v odseve luči,

ker tvoja dolžnost

je bila opraviti vse našteto

in v zibki je glasen pleničar,

znova pravila.

Dvigniti, podreti kupček,

govoriti tiste nežne besede,

ki bi jih še danes rad poslušal,

če ne bi zrasel, ne nujno odrasel.

Pride mama, da te nauči znova

kot v otroštvu o tem,

kaj je prav in kaj narobe.

Civilizacija je postrojanje

v ravno črto s puško na rami.

In brez ene same pritožbe.

Ujetnik civilizacije.

IŽ-lev