izbrisani
pišem pesmi osamljenih oblik
in nikoli ne vem katero sonce mi meri čase;
poti so norme in metrike.
brišem pesmi osamljenih oblik;
me poganjajo sence v jadrih,
moja jadra so oblaki -
zatemnjeni obrisi večnosti.
osamljene oblike
pišejo zgodovino;
in veliko jih je že izbrisanih
Otožna pesem o izbrisanem spominu, pesmi, življenju, tudi dodatno sporočilo v ležeči pisavi je učinkovito, čestitke,
Ana
Sem tečna, če predlagam:
poganjajo me
morda pa mora biti tako kot si zapisal, seveda pa to ne spremeni podobe pesmi.
drugače pa pesem, ki se še kako dotakne bralca.
lp, ajda
Hvala Ana in Ajda za lepa komentarja,
ter hvala za podčrtanko. Kar se pa tiče predloga, Ajda, ti hvala za tvoje mnenje, bom pa še razmislil, kaj je bolje.
Hvala.
lp,
Nody
..in nikoli ne vem katero sonce mi meri korake, poti... super pesem. Čestitam.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
- 06. 07. 2015 ob 23:37
- Prebrano 717 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 284
- Število ocen: 7