VSE IMA SVOJ SMISEL

V predsobi vesolja

je čakala duša svoj zakasneli odmev,

kot nema riba si je ogledovala

mimohod vrstnic, osvobojene od teles,

razvršča jih lastna težnost do sedmih tokov,

od lahkih, do trenutno spoznanih v grehu.

Zemljina sredica sprejema padle duše

in izloča iz njih grešnosti,

v ognju spoznanja in lastne sramote.

Duša, ki je čakala na svoj odmev,

je začutila vibracijo Oma,

dosegel jo je in objel

kot mavrica čistočo ozračja.

Do danes še ni razkrita skrivnost

kako se duhovnost med sabo oplaja,

a dejstvo je, da veter, sonce in dež

opravljata delo , ki duhovnost poraja.

tomi