mar kar tako
v eona tren
odšel je tist'
begavi čas
ko v strn plev
zavit šepet
ujema v glen
le nje odmev
mar kar tako
v žabo krnic
potonil je
plahut kerub
in lažnivi soj
kamni solze
prividov jek
ubija čud
mar kar tako
v prazen nič
brezdanje
njenih globočin
ušel je tist'
odplivkan zven
v žal odetih
splet tercin
Otožno mehka, lepa...izbranih besed.
Lp
A
Poslano:
05. 07. 2015 ob 05:18
Spremenjeno:
05. 07. 2015 ob 05:25
Lepa hvala, Andrejka!
Lp, Sašo
Lepa pesem, Sašo; še ena, ki se vtisne v srce, ki je polna lepih besed in dobrih misli...
lp, koni
Sem vesel, da ti je všeč, Koni. :-)
Lp, Sašo
Redko uporabljene besede dajejo pesmi pridih davnin, kar ji ustreza, saj v ritmični formi poje o minevanju ... čestitke,
Ana
Ana, lepa hvala za priznanje.
Lp, Sašo
Čestitke, Sašo!
Da mi je pesem všeč, sem že prej pokazala z oceno in izborom.
Zelo mi je dopadljivo, ko uporabljaš stare, že skoraj pozabljene besede (priznam, velikokrat moram pobrskati po spletu, da ugotovim njihov pomen).
Lp, Lea
Hvala, Lea! :-) Da, da... ko pa te že nekoliko prašne besede našega otroštva, tako hitro beže v eon pozabljenja...
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!