Kako naj se kdaj naučim leteti,
ko pa mi ves čas posojaš orlova krila?

Kako naj bi vedela, kdo sploh sem,
ko me ves čas nosiš pod baržunastim okriljem
svoje slave?

V resnici zavračam tvojo pomoč,
ko mi jo potuhnjeno vsiljuješ
brez vprašanja,
brez pomisleka,
brez vljudnega:
"Oprosti, ali bi morda želela,
da diham namesto tebe,
da napenjam mišiče v tvojem imenu
in umiram zate?"

Ne, pravzaprav ne bi,
ker je zrak,
ki ga terjaš skozi moje nosnice,
namenjen zame,
ne za tvoje svetovljanske težnje
po velikopotezni pomoči soljudem.

Z mojimi nedoraslimi krili
poskušaš nahraniti svoje
samaritansko poslanstvo
bizarnega, samooklicanega
Boga.

Živeti in umirati želim zase.
Poganjati lasten veter v svoja jadra
in razpeti svoja krila.
Šele, ko bom tega sposobna,
bo tvoja pomoč res pomagala.

yoyoba