Prečudna reč pri nas se v času košnje je zgodila: Sva s sestro delala: kosil sem, ona je trosíla, Ko sva zagledala, da tam po frati nam domači Kar skoz rž sem neka tuja ženska pripešači. Lepo oblečena bila je: dolgo črno krilo, Spod kombineža čipkasta, kot včas' se je nosílo. Bila je lepa, da sem res oči za njo obračal. Z nasprotne pa strani se oče je iz službe vračal. Ko sta se srečala, se ona mu je izogníla Pod cesto; videl sem, da nista nič spregovorila. Kosim še malo, vendar dolgo nisem znal prenašat' Več radovednosti, zato sem šel očeta vprašat, Kdo ženska je bila, ki srečala ga je na cesti – A oče toliko da me v odgovor ne naklesti. Kar videla sva, tudi sestra je takoj priznala, A očetovim očem ta ženska skrita je ostala.

Aleksandra Kocmut - Kerstin