ogledam se v odsevu
kapljice na bilki
v prvi rosi jutra
sem zelena
postajam
nepopisana belina
zdramljenega dne
lezem v poldne
vrhunec me opeče
vriše brazgotine
v ogledalu solz
so kot presahle struge
trava se nagiba
sokove vleče k zemlji
večerna modrina
postja modrost
v vodnih zrcalih
kot v sobi z ogledali
iščem pravi obraz
ko se ne vidim več
vem
vsi so v meni
in v vseh sem jaz
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!