
PROCES, KI TRAJA
Le poglejmo se,
kako smo goli, šibki, mračni
in neprivlačni brez zavedanja,
prepuščeni sami sebi
na tem planetu,
prepolnem bogate raznolikosti
in da bi se vendarle enkrat
sami iz sebe prepoznali,
v tej temni globini naše pojavnosti,
se lahko, kot se iz navadnega semena
pojavi skozi življenje rastline končni sad,
začne človek kot vidim, le v težavnih razmerah,
silovito premišljevati, moliti
in poizkuša izvleči iz sebe svoj maksimum.
Vseeno še vedno ne najde to prvobitno svetlobo v sebi,
to najpristnejšo božjo inteligenco,
ker tega ni, je edini odgovor,
da so še vojne, strah in siromaštvo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!