A veš to, ko ležiš z glavo ob glavi na travi?

Ko gledaš v nebo in želiš si, da čas se ustavi?

Ko je vseeno, kaj prej je bilo in kaj bo potem

- pomembno je le, da tisti moment si ob njem.

Ko te ne zanima, kam potlej boš šla in pa s kom?

Ko krošnje nad tabo nudijo drugi ti dom?

Ko sama imaš svoje življenje in njega ni v njem

- in vama za to je preprosto, preprosto vseen'.

Ko molk prekine vse tvoje govorjenje

in čutiti ni drugega kot zgolj metuljev ščemenje.

Ko je to to in nič več ne preostane

- le ta minuta, le ta trenutek zame.

darjaP