Generacija: Nič

Mogoče pa besede niso del razumljivega jezika ...

 

... mogoče lahko vojne začenjamo s stavki kot: »V imenu miru« ...

 

... mogoče lahko nedolžnost dokažemo s spreobračanjem faktov ...

 

... mogoče lahko briljantno izpademo kot kovači iskrenosti ...

 

... mogoče lahko živimo, zmagovalno, v slonokoščenem stolpu ...

 

... mogoče lahko pretentamo svet le z uporabo črk ...

 

... mogoče lahko pozabimo, da zavoljo teh črk izginjajo kulture ...

 

... mogoče lahko poveličujemo umetnost, ker nas realnost straši ...

 

... mogoče lahko storimo in dosežemo z njimi vse ...

 

... mogoče pa lahko namesto tega popačimo naš obstoj in bistvo.

 

Mogoče pa dokazovanje obstoja (vesolja, življenja, ali Boga) ni način življenja.

 

Mogoče pa dolge, lepe, pretkane definicije samo škodijo, in ne pomagajo – vsaj ne generaciji: nič.

Pa, če poskusimo bolj po kmečko?

 

Kdo smo? Ljudje.
Kdo je človek? Dvonožni prvak.
Kdo je prvak? Primat.
Kdo je primat? Sesalec.
Kdo so sesalci? Živali.
Kdo so živali? Kraljestvo živih bitij.
Kdo smo? Živali.

 

Generacija: nič se spotika pri človeku; kdo je, kako je nastal, iz kje izvira. Sposobnost tvorjenja besed da človeku veliko prednost: on si lahko svoj smisel, obstoj, svoje bistvo »osmisli«, kar pa lahko tudi pomeni, da si ga priredi (!) glede na svojo povzpetniško aroganco ali glede na zrcalno podobo sebe.

 

Generacija: nič pogleda v zgodovino in vidi čudovit napredek človeške rase. Priznam, glede na to, da smo opice, smo prilezli kar daleč.

 

Generacija: nič pa postane izgubljena, ko se mora opredeliti. Prične se bevskanje pojmov in definicij, ker hočejo dokazati, da imajo ali »dušo«, »zavest«, »samozavest«, »razum«, »potencial«, »erotični naboj«, ali »iks faktor nadpovprečnosti«. Človek poseduje vse te stvari, ki jih žival ne (ki jih žival ne ...). Ločevanje človeka od ostalega rodu njegovih prijateljev je postalo podzavestno. Človek ima vse to, živali pa ne. A če nimajo živali, nima niti človek.

 

Hitro se bo našel nekdo, ki bo zavpil: »človek spada med živali samo v biološkem smislu!«

 

To je žaljivka naravi.

 

Ker če zanikamo svoj biološki izvor, potem niti nismo več del Zemlje, niti del kraljestva živih bitij, niti del ljudi.

 

Generacija: nič je izgubljena in išče svoje bistvo preko besed ...

 

... mogoče pa besede niso del razumljivega jezika.

naprimerjanez

Komentiranje je zaprto!

naprimerjanez
Napisal/a: naprimerjanez

Pesmi

  • 20. 06. 2015 ob 00:56
  • Prebrano 507 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 287.05
  • Število ocen: 8

Zastavica