SPRAVA s POETOM
... s posvetilom Franku Bušiću in
njegovi pesniški muzi;
z zahvalo Ivanu Dobniku in njegovi muzi pesnjenja ...
Zazri, Pesnik, se v nebo!
Bele vrtnice
vzcvetajo
ZATE.
Jočem.
Brstenje na nebu bližino davnine
diši.
Bele ovčice lističi sinjega venca.
Solze iz globine otožni odgovori njenemu
klicu.
Dah iznad srebrnih gorskih konic
nebesno cvetje v sveže koprene odeva,
ko jutro svoje potomce v puhu prebuja,
poldan otroke v lagodje mehko ogrinja
in na večer češe zatišje krajine sivcem.
V Mistralovi smeri zapuščena galeja
bisere v travo
ledeno rosi in jagode v vinu
lunarnega cikla.
Jočem. Preteklost me kliče
in
brbotanje pradavnih gejzirjev
in
gromov
in strel simfonije.
*
Klokotanje vrelih
voda v uverturo modre ljubezni metuljev
na temni gladini Panonskega
morja. Magma iz droba sveta,
žveplena vesoljna pogača. Žamet. Toplina.
Ogenj in noč.
Med peneče valove,
Pesnik, poglej!
Ladja pote pluje v pristan.
Le kar,
zazri se
v
nebo,
Poet.
Popki davnine
razcvetajo zate modrino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Romana Novak
- 25. 01. 2009 ob 21:52
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 236
- Število ocen: 8
