Stojiš mi na prstih,

ne da opaziš moje ihtenje.

Že desetletja v srcu te prosim,

pokaži mi vsaj malo moje poti.

Rada bi šla, takrat ko res hodim,

rada bi prišla tudi takrat ko res pridem.

K sebi.

Ne vedno znova k tebi.

Držiš me v srcu,

čeprav že dolgo nazaj si spustila mi roko,

kot da si pustila me oditi,

vendar le midve veva, kako težko se je ločiti.

A jaz bi rada vonjala svobodo,

se smejala sama sebi nekje v nebo.

Rada bi slišala korake svoje

ki kričijo da lepo je,

ko hodijo z menoj.

Spusti me, da zadiham,

spusti me, da te vzljubim,

spusti me, da lahko te bom objela

ko se vrnem.

Rada bi te imela neskončno rada.

Daj mi upanje, da brez bolečin kričim v sebi.

Barby