Hlastno bi ti vrgla v obraz, da si ti vendar moja prva misel
Vsako jutro se najprej zaletim vate
med trhlimi okviri belih vrat stanovanja,
za katerega mi nihče noče plačevati najemnine,
čeprav bi dieta mogoče komu prav prišla
Vse ti povem o sanjah
in ti se smejiš s svojim čudovitim nasmehom,
ki mu poznam ploščino in volumen,
ker se te ne naveličam učiti na pamet
Naenkrat zapustiva stanovanje in vzameva samo en ključ,
da se tudi zvečer počakava pred blokom
Povsod sva, ti pa ne razumeš, da sem sita
praznega sedeža na levi v kinu
miz za eno osebo v kotih eksotičnih restavracij
in polovic štruc kruha po imenu za vas bo dovolj
Tvoja ledena odsotnost mi dreza v tok zavesti,
da ne ostaja nič modernističnega v meni
in je vse že vnaprej predvideno
Kar rečem ne obvisi v zraku in te ne rani,
oprano je z mehčalcem in posuši se do jutra,
ko bi ti najraje hlastno vrgla v obraz, da si ti vendar moja prva misel,
a v resnici vsako jutro znova
najprej votle glave pogledam, koliko je ura

TadejaL