Kar poskusi me izbrisati!
Ne, ne moreš, ker preveč
je tvoja koža bela in preveč
je črnila v mojih prstih.
Naj te poskusim izbrisati?
Ne, ne morem, ker si kot staro
pismo resnice
v škatli polni neznanih črk,
iz katerih želim napisati sanje.
A res samo jaz slišim šepet
lipovih listov?
Omamljen od vonja v ćajnik mi
polagaš cvetove iz senc ljubezni.
S trepetajočo roko dvigam pokrovček
i iščem skodelico z zlatim robom.
Branka, majhen namig: poskusi zaključiti pesem na bolj originalen način, ker vem, da to znaš.
Pa lep večer
Andrejka
Poslano:
15. 06. 2015 ob 07:45
Spremenjeno:
15. 06. 2015 ob 07:48
Hmmmm...tudi mene moti zadnji stih. Prehitro sem bila zadovoljna, zato se zahvaljujem za tvoje resno branje. Poskusila bom končati malce drugače.
Hvala in lp
Mogoče je ta varianta boljša, kaj meniš?
Zadnji dve vrstici: spotikajoč se ob najinih sencah , iščem skodelico z zlatim robom.
Draga Branka,tvoja varianta je po moje boljsa. Mogoce bi razmislila še o ritmu, ki se v prvi kitici nekako prelamlja. Moti obrnjen besedni red. Pa sence se ti pojavlja dvakrat. Kaj praviš?
Lep dan ti želim
A
Ok...tudi to bom popravila. Hvala ti Andreja in lep dan ti želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!