Bel je kvadrat,

prazen.

Ravno prav veliki

še za eno izpoved,

temno, ker je noč.

Tudi moja senca je črna,

sprehaja se z mano

po prehodih stanovanja

in iščem tiste roke,

ki bi se rade ljubile

me v hladu objemale

in v vročini hladile

sprostrim zadnjo

energijo,

stisnem tvoje telo

globoko,

da čutim utrip

ki se spoji z mojim,

eno pod soncem,

eno v sanjah,

živih.

V krču bereš

čeprav se čudim

kako ti to uspe,

ko jaz zapiram oči

in do jutra obležim

v objemu gole kože,

ker naju je slekla vročina.

Pelin je postal sladek

in kislica mi ravno paše,

da ne jem preveč sladkobe.

Niti v sanjah,

ko čakam svetlobo,

da se bova pogledala

v obraz in spoznala

eden drugega.

Znova.

Kot nočno dnevni ritual

v krču strasti

diham plitko

s porabljeno sapo.

Novi poljub prosim.

Ni še čas za spanje.

IŽ-lev