Živim v nekem drugem svetu.
V njem scenarij pišem jaz.
Prevzemam glavno vlogo v filmu,
ob sebi rišem vedno drug obraz.

Si slikam kraje in dogodke,
ki tečejo tako, kot jaz želim.
Igralce, stavke in dejanja-
vse v svoje dobro zavrtim ...

Predpišem vedno pravo mero si trpljenja,
ki se na koncu vedno v srečo razcveti.
In tvoje srce, moj uspeh in vse, kar v bistvu nimam,
nenadoma prijazno pred nogami mi leži ...

A kaj ko v nekem hipu sončni žarek
(ali zven budilke)
posije v moje sanje in jih razmrši.
In spet scenarij pišejo mi drugi,
vse do takrat, ko se spet zvečeri ...

platanas