V globini
Zaprta vrata
so kamnita utrdba
za korak nazaj.
Tvoje veselje
me ne čaka več
na praznih tirih.
Vlak je odšel,
zadnji ki mu je bilo
usojeno da pride.
Žalostno gledam
in med čakajočimi
ne vidim več tvojega obraza.
Kdaj je prepozno
ko eden še upa
in drugi že odide.
Nitka se je strgala
vzdihi niso moji,
čeprav si želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 13. 06. 2015 ob 01:31
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.76
- Število ocen: 8
