Slutnja
spominčice
zakaj pozabljate
cvetove
istih korenin
minulih pomladi
gledam
modro cvetje
duham rožmarin
nekje v brezčasju
vseh preoblek
zataknjen je
zabrisani spomin
izza dojemanja v robovih
sili šopek
pripet z belimi rokami
na rever soldaške suknje
predaleč
da mi k odgovoru pomaga
da bi iz njega iztisnila
sem bivala kot moški
si bil ti tista
moja draga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 06. 2015 ob 19:15
- Prebrano 753 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 415.67
