Poraz
ne prepoznaš se več
brezvoljno iščeš med zavrženimi
in celo tistimi že davno
izgubljenimi trenutki
vdihavaš postan
v nepobeljene zidove zažrt
vonj po plesni
trepetavo senco
raztezaš
čez robove
prevelikih pričakovanj
pozabljaš na
med oknice uokvirjen pogled
ki je sledil svetlobi in se pustil voditi
skozi brezmejna jutra
samo vzdihneš še
in
odtečeš v molk
Poslano:
09. 06. 2015 ob 16:14
Spremenjeno:
09. 06. 2015 ob 16:54
Pesem je bila napisana 7. 11. 2014, na sliko Lidije Miklavčič.
Za razstavo Slike, kolaži na temo Obrazi, ki pa, žal, ne bo realizirana.
Lp, Lea
Hvala, Lea, za prgišče čudovite poezije... :-)
Lp, Sašo
Sašo, vesela sem, da ti je všeč. :)
Lp, Lea
Tudi meni se zdi zelo dobra.
pozdrav,
P.
urednica
Poslano:
13. 06. 2015 ob 18:10
Spremenjeno:
14. 06. 2015 ob 22:11
Teža prizemljenosti, temačnost vejeta iz pesmi, ki prepriča, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 09. 06. 2015 ob 16:12
- Prebrano 1023 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 635.4
- Število ocen: 19