Mrtvo srce

Delček mene potuje po svetu

v drugem človeku

Misli, da sem ga vrgla stran, 

a jaz ga se kar vedno imam.

Kot luknja v srcu me razjeda s toploto

in objemi, z besedami in pogledi,

ki počasi so odšli, ne da bi za sabo pustili sledi.

Kot ogenj žalosti, ki bohoti,

še gori v meni, se preliva v skrbi

in more in solze,

mi trga kosti in za vedno poljub

zamrzne.

Kaj se zgodi, ko srca več ni?

Ko je v kosih v ljudeh, ki jih več ni?

A srce negibno mrtvo leži?

Ga sploh še kaj oživi?

Če srca več ni, vsaj nič več ne boli.

arja